- çinkova
- dam örtüsü
Beypazari ağzindan sözcükler. 2010.
çinkova
Look at other dictionaries:
cínkov — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo ◊ min. cinkova svetlica najvažnejša cinkova… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Panna Cinka — (Hungarian: Czinka Panna, Slovak: Panna Cinková) (1711(?) – 1772) was a famous Hungarian Romani violinist. Cinka was born in Sajógömör, Hungary (modern day Gemer, Slovakia) to a Romani family of musicians. Her father was a court musician of… … Wikipedia
1711 год в музыке — 1709 1710 1711 1712 1713 См. также: Другие события в 1711 го … Википедия
lı̏topōn — m kem. bijela boja, smjesa cinkova sulfida i barijeva sulfata, služi za pigmentiranje boja i lakova … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
sfalerit — sfalèrīt m <G sfaleríta> DEFINICIJA min. cinkov sulfid ZnS, crn, neproziran; glavna cinkova ruda ETIMOLOGIJA grč. sphalerós: klizav, varljiv + it … Hrvatski jezični portal
litopon — lȉtopōn m DEFINICIJA kem. bijela boja, smjesa cinkova sulfida i barijeva sulfata, služi za pigmentiranje boja i lakova ETIMOLOGIJA lito + grč. pónos: djelo … Hrvatski jezični portal
cinkov — cȉnkov prid. DEFINICIJA koji je od cinka SINTAGMA cinkova mast preparat koji sadrži cinkov oksid, služi za mazanje i sušenje rana; cinkov hidroksid kem. Zn (OH)2, amfoterni spoj, topljiv u kiselinama i lužinama, netopljiv u vodi; cinkov oksid kem … Hrvatski jezični portal
bárva — e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pločevína — e ž (í) v tanko plast stisnjena kovina: obdelovati, pocinkati, rezati pločevino; aluminijasta, bakrena, cinkova pločevina; emajliranje, krivljenje pločevine; posoda iz pločevine; pločevina za kotle, žlebove / valovita pločevina; škarje za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plôšča — e ž (ó) 1. ploščat, navadno štirioglat predmet: plošča poči, se razbije, zlomi; položiti plošče; postaviti kaj na ploščo; debela, okrogla, tanka plošča; kovinska, lesena, marmorna, steklena plošča / rabi se samostojno ali s prilastkom: balkonska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
